top of page

David Harrower: KOS

Naslov izvirnika: Blackbird
Drama Kos je nastala po naročilu Edinburškega mednarodnega festivala in je bila krstno uprizorjena 15. avgusta 2005 v Kraljevem gledališču v Edinburgu

 

 

V slovenščino prevedla Alja Predan.

Režiser               Branko Kraljevič.
Inspicient          Miha Lipovšek.
Tehnik             Matevž Jekler

Una               Maša Kavčič
Ray             Džoni Balloni
Deklica      Sara Kutnjak Veber
Glasovi     Katja Kutnjak in Miha Lipovšek

Premieri 15. in 17. junij 2017

Predstava ni primerna za mlajše od 16 let.

 


Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara petnajst let, pri čemer obstaja očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. 
(Prvi odstavek 183. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije,

Iz ocene Tjaše Črnigoj:

Menim, da ste napravili izjemno predstavo, ki deluje na različnih ravneh! Že takoj ob vstopu je bilo videti, da je sam prostor mišljen nekoliko nekonvencionalno; za kar se je kmalu izkazalo, da dobro deluje. V prostorskem smislu je uprizoritev postavljena premišljeno in nekako v skladu s samim materialom (igra se tako, da tudi gledalci sedijo na odru – v neposredni bližini igralcev).

Nato pa sta igralca zelo suvereno in prepričljivo odigrala predstavo, pri čemer sta natančno odstirala odnos med dvema likoma. Videti je bilo, da sta imela s strani režiserja odločno vodstvo, podporo in občutek varnosti. Igralca Maša Kavčič in Džoni Balloni sta se poslušala, se odzivala eden na drugega in eden na drugega učinkovala. V svojih vlogah sta bila prepričljiva!

Maša Kavčič je vlogo Une utelesila z veliko občutljivostjo, iskrenostjo in avtentičnostjo. V vlogo je vstopala s poglobljenim razumevanjem materiala, scela in polnokrvno. Njen nastop sta odlikovali velika natančnost in prepričljivost pri tranzicijah med posameznimi stanji iz trenutka v trenutek. Tudi Džoni Balloni je prepričljivo utelesil Raya. Na oder je stopal z neko posebno ranljivostjo ter velikim posluhom za Rayevo razplastenost in človeškost. Tudi iz njegovega nastopa je bilo razvidno veliko razumevanje materiala ter neko pošteno srečevanje z njim. Sara Kutnjak Veber je na oder prinesla dekliško energijo, ki je bila pomembna za to, da je predstava odstrla še en vidik perečega vprašanja, s katerim se je ukvarjala.

Iz kritike v Gorenjskem glau

"V uro in pol dolgi predstavi nosilca obeh glavnih likov vseskozi nosita celotno breme predstave, kar ob obsežnem in zahtevnem besedilu, minimalistični sceni in neposredni bližini publike opravita več kot odlično. Njun govor in gib vseskozi narekuje ozračje v prostoru, ki je težko in tišči dol, gledalcem pa briljantno besedilo v našo podzavest. Dogodek pred leti je obema spremenil življenje, nehote pa nam protagonista v podzavest potiskata vprašanja o morali in mejah ljubezni, o obsojanju družbe in žrtvovanju. Nam avtor besedila želi povedati, da je travmatičnost dejanja treba iskati še kje drugje kot v njem samem?" (Igor Kavčič,)

bottom of page